Moja šibka točka od 20. leta dalje so bile težave s križem, ki so na dolgi rok pripeljale do nekaj hospitalizacij, blokad ter napotitve za operacijo hernije. Pred 10. leti je bila to moja vstopnica v učenje AEQ metode.
Vzrok za bolečine v križu je stalno aktiviran Landau refleks, po AEQ metodi ga imenujemo refleks zelene luči. Podajam nekaj ključnih dejstev/razmišljanj, skozi katere sem jaz dvignila razumevanje na podlagi študiranja članka Landau refleks.
Refleks je najenostavnejša oblika vedenja pri katerem pride do hitrega, stereotipnega in nehotenega odziva na dražljaj. Refleksi so lahko prirojeni in naučeni, vsebujejo čutne zaznave in gibalno komponento. Kadar nam preide v navado – postane nehotena reakcija – to pomeni da smo izgubili nadzor nad določenim gibom. Takemu stanju rečemo senzorno-motorična amnezija (SMA) in je pri človeku vsesplošno prisoten pojav, ki nastane kot posledica dolgoročnega izpostavljenosti stresu. Ko SMA nastopi teh mišic ne moremo več zavestno občutiti oz. nadzirati.
Refleksi se nahajajo v starih možganih. Človeški možgani so enaki kot pri drugih sesalcih in vretenčarjih, razlikujemo pa se v korteksu (čelni reženj v možganih). Na začetku našega življenja naš korteks še nič ne zna, vse se šele začne učiti. To spoznanje je zame ključno pri razumevanju človeškega razvoja. Novorojenček se rodi in njegovi prvi gibi so – refleksi. Nekontrolirano premika prste, okončine, dela simpatične grimase na obrazu in svojim staršem daje vtis, kot da se jim smeje. Ti refleksi prihajajo iz »starih možganov« s katerimi se rodimo. Ves napredek, ki se pri dojenčku zgodi že v nekaj dneh je posledica učenja – skozi dotikanje, poslušanje, vonjanje, opazovanje in to učenje poteka ves čas. Učenje pa se začne z gibanjem in zaznavanjem le-tega. Živalim se teh stvari ni treba naučiti, saj to že znajo od rojstva naprej. Človeško telo pa za učenje potrebuje skrbno in ljubeče okolje.
V življenju posameznika je v povezavi z njegovim psihofizičnim stanjem najbolj pomembna oseba – mama/ starši/ skrbniki/ ljubeča oseba, to je oseba, ki posamezniku pusti največjo sled. Vse kar je v otrokovi neposredni okolici, to on sprejema in oponaša, to je njegovo »domače«, varno, normalno, naučeno. Naši možgani in njihova velikost so se tako razvili skozi nešteto generaciji prednikov. Vse to se je lahko razvilo skozi stalno učenje in zaščito vsaj enega starša. Z leti otrok postane vedno bolj zrel in zna obvladati nadzor nad svojimi čustvi in impulzi v telesu, in ga pripelje do maksimalne gibalne inteligence. Hkrati pa to isto učenje privede tudi do SMA, kot posledica neprimernega nadzora na čustvi in impulzov v telesu iz okolice.
Landau refeks je prirojen refleks, ki se pri otroku pojavi v obdobju med 3 in 6 mesecem. V horizontalni legi otrok napne hrbtni del mišic in se usloči. Da to uspešno naredi se uči napeti najprej mišice vratu, ramen, hrbta, ledvenega dela, ritne mišice in mišice na zadnji strani nog. Aktivacija tega refleksa je podpora kasnejše razvojne mejnike pri otroku (plazenje, sedenje, kobacanje, stoja, hoja).Ta refleks nas stalno poganja, da se premikamo naprej, je refleks akcije in s tem še posebej značilen za sodobno zahodno, urbano družbo, kjer smo pod stalnim časovnim pritiskom (roki, termini, sestanki). Refleks je nujen za naše preživetje, problem nastane, ko je refleks aktiviran tudi, ko za to ni več potrebe.
Refleks zelene luči aktivira mišice zadnje strani telesa, ki opravljajo raztezanje. Hrbet se usloči, ritne in zadnje stegenske mišice in meča napnejo, ramena potegnejo nazaj, glava dvigne – to je pozicija vojaka, pripravljenega na akcijo. Kadar je ta refleks pretiran lahko privede do težav kot so: napetostni glavoboli, bolečine v čeljusti, vratu, ramenih, spodnjem delu hrbta, hernije diska, išias. Ta refleks nas aktivira, da gremo proti cilju, v zmerni količini je nujen za naše preživetje in razvoj. Današnji hiter življenjski tempo, razvoj tehnologije in kronično pomanjkanje časa nam povzročajo kronično napete mišice v hrbtu, ki s časom povzroča bolečine v predelu hrbtenice, dolgoročno pa izgorelost.
Osebe s povečanim refleksom zelene luči imajo pretiran občutek odgovornosti, pravi čebelnjak v glavi. Veliko število odločitev pogosto sprejemajo namesto drugih, tudi ko to ni potrebno. Če nič ne delajo, imajo močan občutek krivde. V srednjih letih postanejo vedno bolj utrujeni, kar zmotno razumejo kot pomanjkanje kondicije, zato to rešujejo še z več športa in treninga, v z mislimi pa so stalno odsotni.
Mišice se pokrčijo in sprostijo, v idealnih razmerah bi jo morali znati pokrčiti na 100% in sprostiti na 100%, v praksi pa žal ni tako. Pogosto tudi ko mislimo, da smo vse sprostili v mišicah ostane še 30% napetosti. Pokrčena mišica pa stalno proizvaja mlečno kislino, in le-ta se kopiči, kislost v mišičnem tkivu pa draži senzorične celice, ki so razdražene, in to občutimo kot bolečino, ki s časom postane kronična. Zame ključno razumevanje pri bolečinah v hrbtu je, da so te mišice v osnovi prenapete in da jih je potrebno najprej sprostiti. Nasvet klasične medicine pa je, da je potrebno te mišice okrepiti (povečati mišično maso).
S časom z namenom, da potlačimo bolečino, ki jo nočemo čutiti, še dodatno povečamo mišično maso in si naredimo mišični oklep. Pri ljudeh z večjo mišično maso pogosto ne čutijo določenih bolečih delov v telesu. Šele ko oseba začne sproščati mišice, lahko v nadaljevanju začuti bolečino, ki je bila v njegovem telesu ves čas prisotna, vendar je zaradi povečanega tonusa mišic ni čutil. Stranka ne izgubi le nadzor nad motoričnim delom, dejansko pride tudi do izgube občutenja. Bolj ko je refleks aktiviran, bolj postane navada, ki dolgoročno človeka pripelje, da spremeni telesno držo. Ob vedno ponavljajočih dogodkih se sproži ta refleks in postane pogojen. Ponavljanje je tisto, kar omogoča oblikovanje navade. Tako s časom naš korteks izgubi kontrolo in drža telesa se spremeni.
Pri učenju AEQ metode začnemo najprej refleks z vajami poustvarjati. Zaznavati in zavestno krčiti mišice, ki pri refleksu sodelujejo. Temu sledi nadzorovano in zavestno sproščanje in daljšanje mišic. Slednje izvajamo z izvajanjem pendikulacije (pretegovanje), ki jo tudi opazimo že pri dojenčkih. Stranka tako postopoma začne spet pridobivati nadzor nad mišicami (čuti in zavestno aktivira in sprosti). To je začetek odprave SMA – naš korteks pa se spet uči! S pomočjo AEQ vaj refleks sprožimo počasi in zavestno in se ga učimo tudi zavestno sprostiti. Bolj, ko si pri tem dopustimo biti otrok, lažje je raziskovanje. Ob zaznavi novih občutkov je potrebna ustrezna razlaga učitelja. Skozi zavestno učenje »novega gibanja«, se dviguje zavedanje realnega stanja v stranki in okolici, spreminjanje le-tega in tako posledično dolgoročno spreminjanje osebnosti. Brez ustreznih sprememb delovanja se telo spet vrne v star naučen refleks.
Za učitelja AEQ metode je izjemno pomembno, da sam sebe čuti in zmanjšuje SMA v svojem telesu. Bolj ko smo sami sproščeni in razumemo sebe, lažje lahko začutimo druge, ki so k nam prišli po pomoč. Človek s kontrolo nad svojimi gibi postane svoboden. Ali smo mi svobodni, da lahko druge učimo biti svobodni? Zmanjšanjem tonusa v telesu se ne spremenimo samo telesno, ampak tudi osebnostno.
Človek, ki ima kronične bolečine, ima kronično neurejene odnose. To sem skozi leta učenja dojela. Ko uspeš svoje kronične bolečine urediti do te mere, da si svoboden bolečine, pride čas, ko lahko urejuješ tudi svoje odnose. S časom spoznaš, da so te v kronične bolečine dejansko pripeljali kronični odnosi. Velike količine potlačene in neizražene energije, ki jo imamo v sebi, samo to nam povzroča bolečino. Pa naj se sliši še tako neverjetno. Ampak je tako, ker drugače ne more biti. Ko se čustvo (energija) enkrat ustvari, ne more iti v nič (1. zakon termodinamike). Z AEQ metodo ljudi najprej učimo urejevati telo, da si lahko uredijo kronične bolečine. Ko smo sami telesno dovolj urejeni, lahko pomagamo tudi drugim, da se telesno uredijo. Ko smo sami dovolj uredili odnose, lahko tudi druge učimo urediti odnose. Vse je povezano med sabo. Realnost se ne začne zunaj nas, ampak znotraj vsakega posameznika. Kako čustveno in fizično svoboden posameznik sem? To je glavno vprašanje za vsakogar.