Bolečina je najbolj pogost razlog zaradi česar se posameznik odloči učiti AEQ metodo. Med samim procesom učenja hkrati največja motivacija, da se še naprej uči in raziskuje. Tudi če se AEQ metodo učimo v brezbolečinskem stanju, se pogosto lahko zgodi, da pride do bolečin, ki jih učenci občutijo med vajami ali po njih. Bolečina vedno opozarja na nered pri gibanju, in ravno ta nered je razlog za bolečino pri gibanju. Ker svoje telo ne znamo čutiti in premalo nadzorujemo lastno gibanje.
Bolečine pri AEQ vajah nastanejo pogosto zaradi tega, ker smo ljudje naučeni delati vse s trudom. Po drugi strani pa na naše bolečine močno vpliva tudi naš kulturni odnos do bolečine. Bolečino sprejemamo kot nekaj kar je normalno, po večini pogojeno s starostjo, jo celo poskusimo prezreti. Največkrat pa si bolečine sploh ne upamo priznati, povedati na glas, saj to pomeni, da smo slabiči, oz. vemo, da smo nekaj naredili narobe, na razumemo pa zakaj in kako bi to lahko odpravili. V osnovi pa je za razumevanje potrebna razlaga pojmov »daljšanje« mišic in »raztezanje« mišic (primer hlačne elastike: kaj se zgodi ko jo podaljšamo ali raztegnemo).
Najbolj pogosti vzroki za bolečine pri somatskih vajah so:
- Naučeni smo, da krajšamo več, kot pa smo sposobni daljšati nasprotne mišice v istem gibu, tako gib nevede izvajamo preko največje sposobnosti daljšanja mišic. Rešitev: z dotikom na del telesa se učenec lažje zaveda nereda, pozornost usmeri v daljšanje, hkrati pa zmanjša pretirano krajšanje, ko ob gibu začuti nelagodje ali bolečino
- pravilno gibanje je, ko okončine premikamo iz centra telesa, takrat bolečin ne more biti, saj gibe izvajamo urejeno in v skladu s predvideno obliko, močjo, položajem in funkcijo mišic, sklepov in okostja. Če gibe izvajamo z okončinami, najprej začutimo nelagodje, potem bolečino. Primer: če z vratom dvigujemo glavo, brez da pri tem sodeluje trup z daljšanjem hrbtnega dela in krajšanjem trebuha in prsnih mišic, čutimo nelagodje, ali bolečino v vratu in glavi. Če glavo dvigamo primarno s trebuhom in prsnim košem, ob pomoči vratu in daljšanjem hrbta pa teh bolečin ni. Zaradi načina
življenja smo vajeni iskati bližnjice, in vse delamo z okončinami.
Rešitev: gib začnemo z enostavnim premikanjem centra, ki mu postopoma dodamo kolke, ramena, noge, roke, vrat in glavo. Če je tempo prehiter, bodo možgani učenca preklopil na avtomatiko in zamrznili potrebno število sklepov, da bi poenostavili gib. Potrebno je analizirati učenje in upočasniti.
- Bolečina zaradi nereda v strukturi telesa. Ob hujših poškodbah, zlomih, hernijah, kalcinacijah, zlomljeni koščkih kosti ali hrustancev ter močnih obrabah sklepov, boleznih mišic in živčnega sistema ima učenec realne n razumljive vzroke za bolečino. Le-teh se s somatskimi vajami ne da odpraviti, saj vzrok za bolečine ni samo v neredu živčno-muskulaturnega sistema (SMA).
Rešitev: odvisno od primera je potreben posvet s kirurgom. Če to ni več možno, potem je potrebna dodatna razlaga funkcije bolečine. Potrebno je izboljšati pozornost na daljšanje mišic, saj dolgotrajna bolečina najbolj vpliva na pretirano krčenje in močan tonus mišic okoli poškodovanega mesta. Podobno velja tudi pri močnih čustvenih travmah, priporočena je kombinacija z aktivnim učenjem pri učiteljih AEQ metode 3. ali višje stopnje, psihoterapijami ali EDMR metode. Podoben odziv lahko
opazimo tudi pri učencih, ki so v težki čustveni situaciji (ločitev, smrt, težja bolezen v družini) ali pod močnim stresom zaradi preobremenjenosti doma (demenca v družini, težave z otroki, možganska kap). Tudi v takih primerih je potrebno opozoriti na zmanjšano učinkovitost učenja AEQ metode, izboljšanje se zgodi sčasoma, najbolj učinkovit za take primere pa je individualen pristop.
- Bolečine v okončinah med gibi vedno pomenijo, da učenec z mišicami okončin preveč pomaga centru izvesti zastavljen gib. (primer: vaja za sprostitev hrbta, ko učenci stopalo preveč potisnejo stopalo v tla, da bi podaljšali hrbet, posledično dobijo krč v meča ali zadnjo stegensko mišico).
Rešitev: ob tem ko učenca prime krč potrebuje razlago, nato vajo ponovite še bolj počasi. Tako učenec opazi in razume razliko in se tako nauči bolj pravilno in urejeno izvedbo brez bolečin.
