Ta refleks nastane kot posledica nesreče ali poškodbe ali odgovor telesa na nevarnost. Za razliko od refleksa zelene in rdeče luči se pri tem refleksu mišice napnejo samo na eni strani (levo ali desno).
Vsi smo že kdaj padli ali se udarili. Kaj se takrat zgodi? In zakaj imamo po dogodku lahko vedno več različnih telesnih težav?
Ko pričakujemo udarec, se nagonsko obrnemo stran od njega, kar običajno vodi do udarca s strani. Na območju udarca se mišice naokoli refleksno skrčijo, da bi pred udarcem ustvarile ščit. To »zaščitniško« krčenje mišic lahko postane navada, če je udarec dovolj močan ali se ob njem ustvari dovolj močan »šok«. V teh mišicah se razvije SMA – senzorno-motorična amnezija. To pomeni, da pozabimo, kako pravilno čutiti in premikati te mišice. V primeru močnega udarca ali hudega padca nehote pridobimo navado refleksa travme in mišice na eni strani pasu ostanejo skrčene. Te napete mišice v pasu vlečejo bok proti rebrom, rebra pa proti boku. Običajno to zajema tudi rotacijo hrbtenice.
Refleks travme je pogosto posledica nesimetričnih obremenitev in gibov – nošenje torbe na eni rami ali specifičnih poklicev, kjer gre za fizično delo (natakarji), ali pa določeni športi, ki so izjemno nesimetrični (tenis, rokomet, košarka, nogomet).
Na telesu je najbolj viden kot: nagnjenost glave ali telesa v stran, različno razprte oči, različna višina ramen, šepanje ali neenakomeren korak pri hoji. Običajno je človek s tem refleksom imel poškodbo roke, noge ali pa je prejel močan udarec v bočni del trupa, zato se lažje obrne na eno stran, pri močnejši aktivaciji oseba ne more obrniti obraza k sogovorniku.
Ta refleks nastane vedno kot posledica izogibanja bolečini. Ko nekje boli, želimo tisti del zaščititi, zato spremenimo držo in gibanje. To povzroči spremembo v celem telesu. Ravnotežje je zelo pomembna lastnost pri človeku, saj je po naravi pokončen. Ko pa se telo zaradi posledice travme začne nagibati, to vpliva na vse strukture, ki so se razvile skozi evolucijo, da bi telesu omogočile pokončnost. Privede do nagnjenosti trupa, rotacije vratu, ramen, hrbta in medenice. Sčasoma pa se lahko razvijejo resnejše težave: prizadeta noga se skrajša, šepanje, artritis, bolečine v stopalih, omejena rotacija v kolkih, skolioza, kronična utrujenost…
Refleks travme na telesu lahko prepoznamo kot:
Take primere spremenjene drže povzroči refleks travme. Lahko so komaj zaznavni ali pa izraziti. Problem nastane, ko taka popačenja postanejo navada, nismo več v ravnotežju.
Ureznine in odrgnine se s časom zacelijo, modrice zbledijo, živčni sistem pa vztraja z vzorci, s katerimi je reagiral ob poškodbi in zaradi nje. Ena stran telesa ostaja napeta, s tem se podre simetrija in gibalni sistem postaja čedalje manj učinkovit.
Če obtičimo v refleksu travme, bomo verjetno doživeli nadaljnje poškodbe, saj ravnotežje in simetrija nista več to, kar sta bila. To povzroči napetost mišic na eni strani telesa, ki postane navada. Hkrati pa povzroči raztezanje mišic na drugi strani, kjer nato običajno občutimo bolečine, čeprav je vzrok na nasprotni strani.
Enakomeren korak (vzorec hoje) je odvisen od ohranitve zmožnosti centralnega živčnega sistema da do konca koordinirano napne ali sprosti mišice središča telesa, da se to lahko neovirano obrača. Če ne morete povsem podaljšati ene strani pasu in primerno skrajšati druge ter dovoliti hrbtenici, da se neovirano obrača okoli svoje osi, vaš korak ne bo enakomeren ali uravnotežen. Hodili boste z več teže na eni strani, kar vodi do bolečin v križu, boku, kolenu in gležnju na eni strani, saj je ta stran vašega telesa bolj obremenjena kot druga. To preprosto vidimo, če si ogledamo zgornje slike in si predstavljamo te iste asimetrije v gibanju. Te povzročijo tudi večjo obrabo sklepov prizadete strani, kar lahko sčasoma vodi do strukturnih sprememb v sklepih. Refleks travme je tudi vzrok mnogih domnevnih neskladij v zvezi z dolžino nog. Skrajšana stran pasu lahko povzroči lažno »kratko« nogo.
Če refleks travme spremlja refleks zelene luči (kar se pogosto zgodi), se pri ljudeh pojavijo težave, kot sta išias in petni trn (plantarni fasciitis – vnetje tetive stopalnega loka), do katerih pride zaradi napetih mišic na eni strani telesa, ki postanejo navada, in zaradi napetosti na zadnji strani telesa, ki tudi postane navada.
Refleks travme lahko razvijemo:
Refleks travme je zelo pogost pojav, lahko pa ga preprosto odpravimo. Najbolj učinkovito in neboleče ga lahko odpravimo z individualno obravnavo AEQ metode in učenjem somatskih gibov.
AEQ metoda® nauči, kako ponovno obudimo nadzor nad prizadetimi mišicami, s tem vplivamo na možgane, ki izdajajo bolj pravilne ukaze. Mišice se ob mirovanju znova podaljšajo na pravilno dolžino. Postanejo mehke in sproščena, korak enakomeren, telo pa uravnoteženo in sposobno enakomernega gibanja.