Ko sem se prvič začela poglabljati v somatske vaje, sem se veliko spraševala o dihanju. Kako naj diham med vajami? Ali naj dihanje usmerjam ali pustim, da se zgodi samo od sebe? Zame je bilo to ključno vprašanje, saj sem hitro začutila, da ima dihanje velik vpliv na moje počutje, prisotnost in energijo.
Največji premik v razumevanju dihanja se je zgodil, ko sem se udeležila izobraževanja, posvečenega prav somatskemu dihanju. Tam sem prvič zares dojela, kako pomembno je, da dihanje ne postane dodatna naloga, temveč naravna spremljevalka gibanja. Pri somatskih vajah se mi zdi bistveno, da je pozornost najprej usmerjena na gib – dihanje pa naj ostane spontano. A ravno zaradi tega se marsikomu na začetku zgodi, da je vsega preveč: gib, občutki, telesna zaznava, dihanje … vse se naenkrat prebudi.
Zato menim, da je razlaga o dihanju ključna – a mora priti ob pravem času. Dihanje skozi nos, med vsakdanjimi dejavnostmi in še posebej med spanjem, je zame postalo temelj za dvig življenjske energije. Eden izmed preprostih, a izjemno učinkovitih načinov za prepoznavanje nefunkcionalnega dihanja je test z lepilnim trakom med spanjem. Zame je bila to res močna izkušnja.
Fascinira me, kako za vsako telesno spoznanje potrebujemo čas. Najprej razumemo, nato prepoznamo pri sebi potrebo, jo dojamemo – in šele nato jo počasi vključimo v rutino. Strankam lahko vse razložimo, jim damo gradiva, jih usmerimo … a dokler ne pride zavedanje, ne pride niti sprememba. Ravno zato se mi zdi spanje z zalepljenimi usti neprecenljivo – ne kot prisila, temveč kot nežno povabilo k spremembi.
Dihanje je zame most med telesom in umom. Odkar sem se poglobila v somatsko dihanje, se je moj odnos do vaj popolnoma spremenil. Pogosto si vaje izmišljam sama, intuitivno, in v njih zares uživam – ker vedno vključujejo tudi dihanje. Dihanje je pogosto tisto, kar pritegne pozornost strank – kot nekakšen “eye-catcher”. A v praksi opažam, da je lahko na začetku vsega preveč. Pri učenju je pomembno, da najprej osvojimo osnove somatskega gibanja, nato postopoma vključujemo tudi zavestno dihanje, ki nam omogoči še hitrejšo introcepcijo in sprostitev.