Kaj je AEQ metoda

Naključja, ki to v resnici niso bila, so botrovala temu, da sem se seznanila z AEQ metodo, ko sem obstala v slepi ulici življenja. Tjaša mi je od prvega srečanja nudila postopno razumevanje mojih kroničnih bolečin in aktivno učenje na mizi, kar mi je pomagalo začutiti svoje telo. Preko AEQ metode sem se tako podala na pot zavedanja sebe, svojih gibov, misli, dejanj, reakcij, potlačenih čustev in odločitev. Srečanje s Tjašo je bilo zame ključno, da sem danes bistveno bolje. Omogočila mi je osebno rast, razumevanje kroničnih bolečin, dvig čustvene zrelosti in predvsem premik naprej v drugačno smer. S toplino in iskrenostjo mi je omogočila dvig čustvene zrelosti in osvoboditev iz okovov preteklosti. Aktivno učenje na mizi in pogovori z njo mi prinašajo nov vpogled v življenje ter omogočajo boljši danes in jutri za mene in moje bližnje. Tjašo toplo priporočam vsem, ki ne iščejo le pomoč za lastne kronične bolečine, temveč tudi pot k pozitivnim spremembam v svojem življenju.

Odraščal sem v okolju v katerem sem se naučil, da moje potrebe niso pomembne, izražanje nezadovoljstva in neprijetnih čustev ni bilo mogoče ali pa ni prineslo želenih sprememb. Dihanje je tako postajalo vse plitvejše in vse bolj neučinkovito, saj je bilo tako najbolj varno. Prsni koš je postajal vse bolj tog, večino jeze sem preprosto potlačil, ker bi bilo njeno izražanje prenevarno. Ostal je strah, čustveno ustrezno postavljanje mej drugim pa vse resnejši izziv. Šele v odraslosti, ko sem se odločil za psihoterapijo, sem začel ozaveščati preteklost, njene posledice, potlačene vsebine in čustva. Česar pa ne s psihoterapevtskim znanjem niti z lastno psihoterapijo nisem uspel razrešiti, sta zakrčenost določenih delov telesa in nepravilno dihanje, kar seveda vpliva na delovanje celotnega telesa. Moje telo je bilo še vedno v podobnem krču kot v otroštvu, le da so se zdaj posledice postajale resnejše. Kljub športni aktivnosti, teoretičnemu znanju o travmah in telesnemu spominu se moje telo nikoli ni dovolj sprostilo, kar se je kazalo v zdravstvenih težavah, nočnih morah in pogosti utrujenosti, tudi ko za to ni bilo posebnega razloga. Ob izvajanju vaj AEQ sem začel pravilneje dihati, izvajati večino telesnih aktivnosti z zaprtimi usti, predvsem pa sem začel spati z zaprtimi usti. Čeprav so se mi vaje na začetku zdele nenavadne, saj sem bil vajen intenzivnih treningov borilnih veščin in tekmovanj, se je njihova učinkovitost pokazala zelo hitro. Predvsem v tem, kako intenzivno sem začel čutiti čustva, ki sem jih v preteklosti potlačil, in kako slabo sem zaznaval, kaj čutim v svojem telesu. Vaje AEQ mi pomagajo pri postopnem sproščanju zakrčenih delov svojega telesa, s čimer se počasi vse bolj odmikam od nemoči, ki izvira iz preteklosti.

Zdravo Tjaša. Tudi jaz bi se ti zahvalila za ves vložen čas in vse odgovore in znanje, ki si ga podelila. Preko programa se je v meni odprla marsikatera skrinjica, nekatere manjše, druge večje. Nekatere že poznane, druge manj, tiste najbolj zaklenjene pa so se odkrile prav v svojem bistvu in tudi najbolj zabolele. Nekatere stvari sem ozavestila preko vaj, večino pa ob tvojih predavanjih in razlagah. O teh na vadbah nisem govorila. Oklep je nekje dobesedno počil in tam imam seveda sedaj tudi največ dela, da ga zacelim. Kljub psihični bolečini, ki je šla čez mene, sem ti izjemno hvaležna, da si mi v času trajanja programa pomagala ozavestiti te dele mene. Preko vaj sem prvič v življenju tudi začutila, kaj vse nam lahko telo sporoča, pa čeprav sem imela pred tem občutek, da precej dobro poznam svoje telo. Sedaj že pri preprostih opravilih/gibih ali enostavni hoji opazim kaj vse napenjam in s čim izgubljam svojo energijo. Stvari sem se naučila početi bolj zavestno in jih počasi spreminjam. Ko pomislim, mi je še vedno fascinantno, kako tako preproste vaje lahko sprožijo tako velike premike, predvsem v zavesti. Izjemno pa cenim tvojo povratno informacijo na vsa naša sporočila in individualno pomoč pri razumevanju posameznih reakcij in spoznanj. Še enkrat hvala za vse.

Pozdravljena Tjaša! Najprej, potrjujem naslednji termin. Po srečanju sem bila bolj sproščena, tudi nisem “padala” ven za malenkosti. Doma je bilo bolj mirno. Z možem sva si po dobrih 2 letih vzela cel dan za naju. Veliko jasneje sem čutila desno nogo. Spanje je bilo tisto noč super.

Programe AEQ metode sem začela obiskovati iz radovednosti. Čeprav nisem imela posebnih zdravstvenih težav, ki so k udeležbi motivirale marsikaterega drugega udeleženca. A že po prvem izvajanju vaj, ki sem jih zaradi korone izvajala po vodeni spletni vadbi, sem občutila razliko med stanjem mojega telesa pred in po izvajanju vaj. Preden smo začeli z vajami smo v mislih »poskenirali« svoje telo in ugotovila sem, da je vsaka okončina na tla položena drugače – bližje ali dlje od telesa ter bolj ali manj v stiku s tlemi. Ko pa smo z vajami zaključili in se ponovno »sprehodili« po telesu, je bil občutek popolnoma drugačen in prav neverjeten – kot da sem zlita s podlago, telo pa je v popolnem ravnovesju. In ta občutek mi je še vedno nekaj najboljšega po zaključku delanja vaj. Po dobrih treh letih od srečanja z metodo AEQ opažam, da sem bistveno bolj pozorna na to, kaj se dogaja v telesu in se zato velikokrat prej "ustavim" oziroma naredim kaj v smeri, da sprostim napetost, ki jo občutim. V obdobjih, ko sem bolj intenzivno delala vaje, je prišlo na plano tudi nekaj spominov, ki so mi dali misliti, zakaj sem do sedaj nekatere stvari življenju počela, kot sem jih. Sedaj to seveda uspešno spreminjam... In se zato veliko bolje počutim.

Zanimiva izkušnja, ki me je pripeljala do vrste odkritij in spoznanj. Vaje, ki se sprva zdijo banalne, sem izvajala s precej močnim odporom, hkrati pa mi je odpor pomagal priti do spoznanj, kako delujem, kaj se dogaja z mojim telesom in hkrati do vprašanj, od kje prihajajo ti vzorci in navade in kako jih spremeniti. Proces je počasen in dolgotrajen, ki pa me hkrati uči potrpežljivosti ter postavlja pred dejstvo, kako premalo se ustavljam in soočam s telesom, na mehek, sočuten in prijazen način, ne le skozi aktivnosti kot so šport in podobno, ki se nam razumsko zdijo koristne, a nam vendarle mnogokrat sploh ne ustrezajo ali še celo povzročajo težave. Tako vaje s telesom kot dihalni protokoli so koristna metoda, ki nam je lahko v veliko pomoč v vsakodnevnem življenju, hitenju in odmikanju od samega sebe. Tjaša, skozi AEQ si nas vodila strokovno in hkrati na zelo priljuden način, všeč mi je tvoja odzivnost in možnost, da naša opažanja komentiramo tudi preko mailov. Se veselim nadaljevanja, upam, da mi bo um dopustil spremembe.:) Barbara Bešter

Vse skupaj mi je bilo zelo zanimivo (in tudi logično), vsekakor pa še en drugačen pogled na naše delovanje in vzorce in osvetli marsikateri skrit del. Vidim pa res, kako močna je podzavest in kako težko se je spravit potem sam delat vaje. Se pa zdaj veliko bolj pogosto tekom dneva pri različnih opravilih spomnim na vse povedano in ozavestim kakšno neefektivno gibanje, zakrčenost v telesu, hitro dihanje ali zadrževanje diha. In takrat zavestno sprostim del telesa ali prilagodim dihanje. In ta mehkoba, ki sem jo že zadnjič omenila. Ta beseda mi v zadnjem letu res prihaja naproti iz različnih koncev. :)

Živjo Tjaša, najprej hvala za izveden program. To je bil moj prvi malo daljši ter reden proces izvajanja AEQ. Tekom programa sem prepoznal predvsem kako vse vaje in gibe delam na silo. Vseskozi imam občutek, da moj gib ni dovolj izrazit in ga potiskam še naprej, tudi v bolečino. Tako se mi potem tekom vaje včasih začnejo tresti mišice ali pa ugotovim, da sem cel napet, stiskam čeljust, zadržujem dih ali kaj podobnega. V začetku sem to opažal predvsem ob tvojih opozorilih kasneje večkrat tudi sam. Ne uspem pa še vedno vstopiti v vajo drugače, oziroma tudi, če se sprva odločim tako, me že pri prvih gibih zanese v pretiravanje. Največ nepotrebnega napenjanja sem opažal v stegnih in trebuhu, kar opažam tudi sicer. Pri zahtevnejših nalogah pri delu sicer pa tudi naprimer pri gledanju česa napetega po televiziji. Na programu mi je bilo zanimivo kako smo kombinirali vaje ter dihanje. Predvsem pri dihanju sem spoznal kar nekaj novih protokolov. Teoretično bolj razumem kako vse z dihanjem lahko vplivamo na svoje delovanje, praktično razumevanje me še čaka. Ugotovil sem kateri deli v protokolu so mi težji in v katere grem lažje. Zibanje medenice redko vključim instinktivno. Tudi ko začnem mi je težje, kot da mi več energije vzame in zato težje izvajam dihanje. Težko mi je bilo tudi štetje, kjer se mi je zdelo kot da sploh ne izdihujem. Ko smo vključili še čustva pa sem ugotovil, da jih niti ne znam izražati. Sploh nisem vedel kako kaj začutiti in sem samo začel šteti, enako tako za žalost kot ljubezen. Zase vem, da se težko izražam in težko pokažem čustva. Vseeno me je presenetilo, da takrat, ko smo to delali sploh nisem vedel kaj naj. Potem sem spet začel šteti samo zato, da izvedem vajo. Hvala še enkrat za vse odvodene vaje, razlage ter napotke za razmišljanje. Se vidimo spet naslednjič!