Uspešne zgodbe

Naključja, ki to v resnici niso bila, so botrovala temu, da sem se seznanila s somatiko, ko sem obstala v slepi ulici življenja. Tjaša mi je od prvega srečanja nudila postopno razumevanje mojih kroničnih bolečin in aktivno učenje na mizi, kar mi je pomagalo začutiti svoje telo. Podala sem se na pot zavedanja sebe, svojih gibov, misli, dejanj, reakcij, potlačenih čustev in odločitev. Srečanje s Tjašo je bilo zame ključno, da sem danes bistveno bolje. Omogočila mi je osebno rast, razumevanje kroničnih bolečin, dvig čustvene zrelosti in predvsem premik naprej v drugačno smer. S toplino in iskrenostjo mi je omogočila dvig čustvene zrelosti in osvoboditev iz okovov preteklosti. Aktivno učenje na mizi in pogovori z njo mi prinašajo nov vpogled v življenje ter omogočajo boljši danes in jutri za mene in moje bližnje. Tjašo toplo priporočam vsem, ki ne iščejo le pomoč za lastne kronične bolečine, temveč tudi pot k pozitivnim spremembam v svojem življenju.

Z somatskimi vajami sem se prvič srečala, ko sem se udeležila 30 dnevnega spletnega programa dihanja. Na teh srečanjih sem ugotovila, da sem že zelo dolgo nazaj presekala povezavo med glavo in telesom. Dejansko sem delovala samo z glavo, telo pa me je vedno glasneje opozarjalo, da ne more več. Nisem čutila nekih kroničnih bolečin, pri meni je se je to kazalo z nenehno utrujenostjo in podivjanimi hormoni. Bila sem tik pred izgorelostjo, deloma so se mi že kazali simptomi depresije. Mislila sem, da moram biti bolj fit, da moram več telovaditi, da bom imela več moči. V resnici pa sem se s športom še dodatno izčrpavala. Imela sem dejansko srečo, da sva se s Tjašo veliko pogovarjali in mi je počasi odpirala oči. Zame ravno še zadnjem trenutku je Tjaša začela z vadbo v živo. Ker sem bila vedno navajena, da pri športu dam vse od sebe, iščem svoj maksimum in grem čezenj, sem imela na začetku težave s tem, da se te vaje izvaja nežno in počasi. Nikomur se ni treba dokazovati, še najmanj pa sebi. Somatika me je naučila, kako zopet prisluhniti telesu, kako ga začutiti. Večkrat na dan se poskeniram in sprostim mišice, ki so po nepotrebnem napete. Z vajami, ki so enostavne, lahko sprostim napete dele telesa. Na splošno lahko rečem, da se svojega telesa veliko bolj zavedam in sem do njega prijaznejša. Tjaša nam na srečanjih veliko pove tudi o našem nezavednem delovanju, čustvovanju in odrazu tega na telesu. Lahko rečem, da je somatika name delovala celostno, saj sem v življenje vpeljala kar nekaj sprememb. Počutim se bolje in veliko bolj povezana s seboj. Tjašin somatski program zame ni vadba, je način razmišljanja in delovanja vsak dan.

Mnenje po individualni obravnavi Oj, jaz ti moram kar že napisat predno pozabim. Uglaunem, včeraj ko sva končali, sem imela noro dobre občutke v telesu - odločnost, voljo do življenja, občutek da to zmorem (in kar na enkrat mi je bilo jasno, da sem imela zadnje čase težave z jutranjim vstajanjem, ker sta me ta nemoč in strah pred življenjem čisto prevzela). In kar mi je bilo najboljše je bilo to, da se nisem rabila prepričevat, da sem močna, da sem okej - občutek je samo bil tam in vedla sem, da katerikoli problem bi prišel v tistem trenutku, bi našla rešitev za njega. Z.A.K.O.N.! Nooo... in potem sem hodila domov, in že takoj čutila kako se napetost v trupu zvišuje. In zjutraj, ko sem se zbudila se mi je zdelo, da sem balon, ki bo v naslednjem trenutku počil. In razumem zdaj občutek te napetosti, ko ne moreš več zdržat samega sebe, ker ne vem sploh kako lahko živim vsak dan s takimi občutki. Tako, da mi je bila to še ena motivacija, kljub temu, da vem da me bodo zajeli živci in nemoč, da moram začet reševat in iskat rešitve za stvari, ki me motijo. HVALA ti🥰 Lep vikend, Klara

Odraščal sem v okolju v katerem sem se naučil, da moje potrebe niso pomembne, izražanje nezadovoljstva in neprijetnih čustev ni bilo mogoče ali pa ni prineslo želenih sprememb. Dihanje je tako postajalo vse plitvejše in vse bolj neučinkovito, saj je bilo tako najbolj varno. Prsni koš je postajal vse bolj tog, večino jeze sem preprosto potlačil, ker bi bilo njeno izražanje prenevarno. Ostal je strah, čustveno ustrezno postavljanje mej drugim pa vse resnejši izziv. Šele v odraslosti, ko sem se odločil za psihoterapijo, sem začel ozaveščati preteklost, njene posledice, potlačene vsebine in čustva. Česar pa ne s psihoterapevtskim znanjem niti z lastno psihoterapijo nisem uspel razrešiti, sta zakrčenost določenih delov telesa in nepravilno dihanje, kar seveda vpliva na delovanje celotnega telesa. Moje telo je bilo še vedno v podobnem krču kot v otroštvu, le da so se zdaj posledice postajale resnejše. Kljub športni aktivnosti, teoretičnemu znanju o travmah in telesnemu spominu se moje telo nikoli ni dovolj sprostilo, kar se je kazalo v zdravstvenih težavah, nočnih morah in pogosti utrujenosti, tudi ko za to ni bilo posebnega razloga. Ob izvajanju vaj sem začel pravilneje dihati, izvajati večino telesnih aktivnosti z zaprtimi usti, predvsem pa sem začel spati z zaprtimi usti. Čeprav so se mi vaje na začetku zdele nenavadne, saj sem bil vajen intenzivnih treningov borilnih veščin in tekmovanj, se je njihova učinkovitost pokazala zelo hitro. Predvsem v tem, kako intenzivno sem začel čutiti čustva, ki sem jih v preteklosti potlačil, in kako slabo sem zaznaval, kaj čutim v svojem telesu. Vaje mi pomagajo pri postopnem sproščanju zakrčenih delov svojega telesa, s čimer se počasi vse bolj odmikam od nemoči, ki izvira iz preteklosti.

Ko si zadnjič vprašala, kako bi z eno besedo opisali ta štiri srečanja, mi je naprej na misel prišla beseda "sprememba". Od prvega srečanja jih opažam veliko, na telesni in čustveni ravni, predvsem pa v odnosu do sebe. Bolj se znam poslušati, nisem razočarana, če mi kak dan ne uspe narediti vsega, kar sem si zadala. Pa tudi zelo pazim, koliko si zadam. Ko sem utrujena, počivam. Ko me zagrabi panika in se ne morem umirit (kar se v zadnjih tednih zgodi razmeroma redko), se spomnim na enega najbolj preprostih in najboljših nasvetov, ki res deluje. Ležem na tla. V petek sem temu dodala še dihanje s podaljševanjem izdiha in prekinitvami. Z izdihom in prekinitvijo mi je uspelo priti na 11 s, ko sem to ponovila tretjič, sem začutila, da sem lahko še dalj časa brez vdiha in nisem vdihnila celih 38 sekund, brez kakršnega koli naprezanja. Samo bila sem tam. To se mi zdi neverjetno. Sicer sem že na zadnjem srečanju opazila, da je moje dihanje počasnejše in manj globoko. In neverjetno se mi uspelo sprostiti. Od kar obiskujem tvojo vadbo bistveno spremembo opazim v vratu in ramenih. Hodim in sedim bolj zravnano, nimam več pekoče bolečine v predelu ramen in v vratu. Ko ležem na tla, čutim, da sem bolj zlepljena s podlago. Sploh v tem zgornjem delu, kjer tega občutka prej ni bilo. Gibi, ki so mi bili na prvem srečanju povsem tuji in nenavadni, so mi v teh štirih tednih postali precej bolj domači. Predvsem premikanje ramen gor in dol in obračanje rok iz ramena. Prvič sploh nisem vedela, kako naj to naredim. Na zadnjem srečanju sem opazila, da sem, ko sem legla na tla, dlani prvič obrnila navzgor. Obe polovici telesa sem prvič občutila kot enaki, simetrični, enakovredni. Pred tem sem ves čas imela občutek, da je desna stran precej krajša. Po tretjem srečanju sem imela občutek, da ni več toliko krajša, je bila pa ožja. Mogoče je res to šele začetek spoznavanja in razumevanja sebe, spoštovanja svojega bistva in telesa, pa vendar so ti "mikropremiki" zame ogromni koraki na poti k miru in zadovoljstvu. Zato sem za to izkušnjo neizmerno hvaležna. Objem, Natalia

Zdravo Tjaša. Tudi jaz bi se ti zahvalila za ves vložen čas in vse odgovore in znanje, ki si ga podelila. Preko programa se je v meni odprla marsikatera skrinjica, nekatere manjše, druge večje. Nekatere že poznane, druge manj, tiste najbolj zaklenjene pa so se odkrile prav v svojem bistvu in tudi najbolj zabolele. Nekatere stvari sem ozavestila preko vaj, večino pa ob tvojih predavanjih in razlagah. O teh na vadbah nisem govorila. Oklep je nekje dobesedno počil in tam imam seveda sedaj tudi največ dela, da ga zacelim. Kljub psihični bolečini, ki je šla čez mene, sem ti izjemno hvaležna, da si mi v času trajanja programa pomagala ozavestiti te dele mene. Preko vaj sem prvič v življenju tudi začutila, kaj vse nam lahko telo sporoča, pa čeprav sem imela pred tem občutek, da precej dobro poznam svoje telo. Sedaj že pri preprostih opravilih/gibih ali enostavni hoji opazim kaj vse napenjam in s čim izgubljam svojo energijo. Stvari sem se naučila početi bolj zavestno in jih počasi spreminjam. Ko pomislim, mi je še vedno fascinantno, kako tako preproste vaje lahko sprožijo tako velike premike, predvsem v zavesti. Izjemno pa cenim tvojo povratno informacijo na vsa naša sporočila in individualno pomoč pri razumevanju posameznih reakcij in spoznanj. Še enkrat hvala za vse.

Mnenje udeleženske 8-tedenskega programa Pozdravljena Tjaša, vzela sem si nekaj časa, da zaokrožim vpliv tvoje vadbe, predvsem pa nagovorov na moje psihično in fizično stanje. Hvala za dolgotrajno spodbujanje, da sem se priključila programu, ki je zanimiv, nov in drugačen, zato bom potrebovala še nekaj časa, da bom osvojila vse vaje. Sem na začetku poti, z dihalnimi vajami se lahko sprostim in umirim, ostali 4 sklopi vaj so mi bili všeč, ker sem res uvidela, da lahko delaš počasi in zavestno z manj napora. Največ težav mi povzroča vse to udejanjiti v vsakdanjiku, kjer se vmešajo še ostali člani in odnosi z njimi, ki so že utrjeni in prevečkrat negativni. Ne vem če si se priučila tega kot učiteljica somatike, ampak tvoj pristop, glas in prijemi so blagodejni, nevsiljivi in hkrati spodbudni, da se premaknemo iz cone udobja, ki pa ni pravo udobje, če imaš ne razdelane stvari.

Pozdravljena Tjaša! Najprej, potrjujem naslednji termin. Po srečanju sem bila bolj sproščena, tudi nisem “padala” ven za malenkosti. Doma je bilo bolj mirno. Z možem sva si po dobrih 2 letih vzela cel dan za naju. Veliko jasneje sem čutila desno nogo. Spanje je bilo tisto noč super.

Somatske programe sem začela obiskovati iz radovednosti. Čeprav nisem imela posebnih zdravstvenih težav, ki so k udeležbi motivirale marsikaterega drugega udeleženca. A že po prvem izvajanju vaj, ki sem jih zaradi korone izvajala po vodeni spletni vadbi, sem občutila razliko med stanjem mojega telesa pred in po izvajanju vaj. Preden smo začeli z vajami smo v mislih »poskenirali« svoje telo in ugotovila sem, da je vsaka okončina na tla položena drugače – bližje ali dlje od telesa ter bolj ali manj v stiku s tlemi. Ko pa smo z vajami zaključili in se ponovno »sprehodili« po telesu, je bil občutek popolnoma drugačen in prav neverjeten – kot da sem zlita s podlago, telo pa je v popolnem ravnovesju. In ta občutek mi je še vedno nekaj najboljšega po zaključku delanja vaj. Po dobrih treh letih od srečanja s somatiko opažam, da sem bistveno bolj pozorna na to, kaj se dogaja v telesu in se zato velikokrat prej "ustavim" oziroma naredim kaj v smeri, da sprostim napetost, ki jo občutim. V obdobjih, ko sem bolj intenzivno delala vaje, je prišlo na plano tudi nekaj spominov, ki so mi dali misliti, zakaj sem do sedaj nekatere stvari življenju počela, kot sem jih. Sedaj to seveda uspešno spreminjam... In se zato veliko bolje počutim.

Tjaša pozdravljena, jaz sem ok in po navadi tudi po našem »treningu« ne čutim nič posebnega, opažam pa že vseskozi, da me kolk ne boli več toliko. To mi je najbolj važno. Opazujem se tudi, koliko »moškega« vedenja in delovanja je v meni (vse težave in poškodbe so ravno na desni strani) in upam, da mi bo počasi uspelo to sprostiti. In kot pravite, je to res tek na dolge proge.

hvala za delavnico. Meni je bilo odlično. Telo in glava sta bila popolnoma sproščena in umirjena, spala sem pa kot angelček, v enem kosu do jutra.

Zanimiva izkušnja, ki me je pripeljala do vrste odkritij in spoznanj. Vaje, ki se sprva zdijo banalne, sem izvajala s precej močnim odporom, hkrati pa mi je odpor pomagal priti do spoznanj, kako delujem, kaj se dogaja z mojim telesom in hkrati do vprašanj, od kje prihajajo ti vzorci in navade in kako jih spremeniti. Proces je počasen in dolgotrajen, ki pa me hkrati uči potrpežljivosti ter postavlja pred dejstvo, kako premalo se ustavljam in soočam s telesom, na mehek, sočuten in prijazen način, ne le skozi aktivnosti kot so šport in podobno, ki se nam razumsko zdijo koristne, a nam vendarle mnogokrat sploh ne ustrezajo ali še celo povzročajo težave. Tako vaje s telesom kot dihalni protokoli so koristna metoda, ki nam je lahko v veliko pomoč v vsakodnevnem življenju, hitenju in odmikanju od samega sebe. Tjaša, skozi program si nas vodila strokovno in hkrati na zelo priljuden način, všeč mi je tvoja odzivnost in možnost, da naša opažanja komentiramo tudi preko mailov. Se veselim nadaljevanja, upam, da mi bo um dopustil spremembe.:) Barbara Bešter

Vse skupaj mi je bilo zelo zanimivo (in tudi logično), vsekakor pa še en drugačen pogled na naše delovanje in vzorce in osvetli marsikateri skrit del. Vidim pa res, kako močna je podzavest in kako težko se je spravit potem sam delat vaje. Se pa zdaj veliko bolj pogosto tekom dneva pri različnih opravilih spomnim na vse povedano in ozavestim kakšno neefektivno gibanje, zakrčenost v telesu, hitro dihanje ali zadrževanje diha. In takrat zavestno sprostim del telesa ali prilagodim dihanje. In ta mehkoba, ki sem jo že zadnjič omenila. Ta beseda mi v zadnjem letu res prihaja naproti iz različnih koncev. :)

Živjo Tjaša, najprej hvala za izveden program. To je bil moj prvi malo daljši ter reden proces izvajanja somatskih vaj. Tekom programa sem prepoznal predvsem kako vse vaje in gibe delam na silo. Vseskozi imam občutek, da moj gib ni dovolj izrazit in ga potiskam še naprej, tudi v bolečino. Tako se mi potem tekom vaje včasih začnejo tresti mišice ali pa ugotovim, da sem cel napet, stiskam čeljust, zadržujem dih ali kaj podobnega. V začetku sem to opažal predvsem ob tvojih opozorilih kasneje večkrat tudi sam. Ne uspem pa še vedno vstopiti v vajo drugače, oziroma tudi, če se sprva odločim tako, me že pri prvih gibih zanese v pretiravanje. Največ nepotrebnega napenjanja sem opažal v stegnih in trebuhu, kar opažam tudi sicer. Pri zahtevnejših nalogah pri delu sicer pa tudi naprimer pri gledanju česa napetega po televiziji. Na programu mi je bilo zanimivo kako smo kombinirali vaje ter dihanje. Predvsem pri dihanju sem spoznal kar nekaj novih protokolov. Teoretično bolj razumem kako vse z dihanjem lahko vplivamo na svoje delovanje, praktično razumevanje me še čaka. Ugotovil sem kateri deli v protokolu so mi težji in v katere grem lažje. Zibanje medenice redko vključim instinktivno. Tudi ko začnem mi je težje, kot da mi več energije vzame in zato težje izvajam dihanje. Težko mi je bilo tudi štetje, kjer se mi je zdelo kot da sploh ne izdihujem. Ko smo vključili še čustva pa sem ugotovil, da jih niti ne znam izražati. Sploh nisem vedel kako kaj začutiti in sem samo začel šteti, enako tako za žalost kot ljubezen. Zase vem, da se težko izražam in težko pokažem čustva. Vseeno me je presenetilo, da takrat, ko smo to delali sploh nisem vedel kaj naj. Potem sem spet začel šteti samo zato, da izvedem vajo. Hvala še enkrat za vse odvodene vaje, razlage ter napotke za razmišljanje. Se vidimo spet naslednjič!

Zdravo,   Največjo spremembo občutim pri spanju s trakom čez usta. Skoraj ne morem verjeti kakšna razlika je. Noge pa definitivno bolje čutim in pri vaji včeraj nisem opazil toliko razlik pri izvajanju na eni in drugi nogi. Kot bi bile bolj sinhrone in povezane. Hvala za poslane vaje in se kmalu vidimo.

Zdravo!  sem v redu. Včeraj in predvčerajšnjim, torej po obisku pri tebi sedaj čisto brez problema delam dihalne vaje stoje. V meni pa je vse občutiti bolj mirno (čisto v nasprotju, kot sem zadnjič imela občutke v nogah, ko je bila prisotna jeza in živčnost).  Hvala za vaje in se vidimo

Pozdravljena, najlepša hvala za vaje! Po terapiji sem opazila, da sem bila naslednje dni zelo sproščena v telesu, opazila pa sem sproščenost tudi v svojem obnašanju oziroma bolje v razmišljanju. Poslušam podcast in pošljem svoja spoznanja, Lep pozdrav.

Živjo Tjaša, bo delavnici sem bila super. Po vadbi sem ugotovila, da sem to reeeees pogrešala. Prijavljam se v živo in preko spleta. Lp,

Najbolj me je prepričalo, ko sem občutila razliko v spanju, vsako sredo po delavnici je moje spanje mnogo boljše, kot pa sicer ostale dni.

Počutim se bolj sproščena in všeč mi je, da bolje zaznavam svoje dele telesa. bolj občutim, ko me kaj boli ali pa je napeto, in mi je fino, da znam potem to sprostit. pa da v vsakodnevnih opravilih opazim, da nekaj brez potrebe napenjam in se umirim in sprostim. nekoliko bolje, predvsem mentalno, saj sem našla orodje, s katerim si lahko pomagam.

Preden sem prebrala članke, ki si mi jih poslala, sem danes zjutraj razmišljala, od kje mi te bolečine in sem presenetljivo prišla do enakih razlogov kot so v članku. Poleg tega da me boli desna noga, kar bi naj bilo moška stran ... mi je precej jasno vse. Najbolj sem v preteklem letu hvaležna za spremembo v načinu razmišljanja, k čemur so tudi tvoje delavnice pripomogle, tako da HVALA.

Tjaša oj, hvala za še eno (12?) skupno delavnico. Bilo je prijetno, vsakič kaj novega izvem in si drugače interpretiram, čeprav sem mogoče že večkrat slišala. Pa pogledi in razmišljanja novih sošolcev tudi odprejo nove dimenzije/perspektive. Pri vajah res nisem pridna in nisem mojster, ki dela vajo. So mi pa v pomoč zelo dihalne vaje, ki pa jih izvajam predvsem zvečer. Poskusila jih bom pa tudi zjutraj s protokolom za akcijo. Hvala za vse skupne somatske večere, kjer sem se lahko spoznavala in začutila, ki so me omehčali, mi dali za razmišljat in me vedno ponesli v dober spanec. Se vidimo! Nika