Mišice med sabo sodelujejo na dva načina: krajšanje (kontrakcija) in daljšanje (sproščanje). Učinkovitost gibanja je odvisna ravno od ravnotežja med tema dvema procesoma. Vsako gibanje mora biti usklajeno, kar je mogoče le, če ni prisotna senzorno-motorična amnezija (SMA). To vrsto amnezije postopoma odpravljamo s pomočjo AEQ vaj, le-te omogočajo posamezniku učenje bolj pravilnega delovanja mišic in večje občutenje krajšanja in daljšanja med vsakim gibom.
Krajšanje skeletnih mišic (kontrakcija)
Kontrakcija mišic pomeni, da se mišice aktivno krčijo, kar omogoča premikanje telesa ali določenega dela telesa. To je pomemben del usklajenega gibanja, saj mora vsaka mišica pravilno sodelovati s svojo nasprotno mišico, ki se istočasno daljša ali sprošča. Čeprav je to naraven proces, lahko senzorno-motorična amnezija moti ta koordiniran gib. Povečanje sposobnosti krajšanja mišic nam prinaša takojšnje zadovoljstvo in občutek napredka.
Daljšanje skeletnih mišic (ekstenzija)
Obstajajo trije osnovni načini daljšanja mišic: raztezanje, pretegovanje in sproščanje, kar prispeva k boljši gibljivosti, večji sproščenosti in boljšemu počutju. Namen daljšanja mišic je povečati njihovo dolžino, kar ima enako pomembnost kot njihovo krajšanje pri vzdrževanju življenja in gibanja. Daljšanje mišic je pogosto zapostavljeno, čeprav je ključnega pomena za učinkovito gibanje. To je še posebej izrazito v svetu, kjer je povprečna napetost mišic vedno višja, kar povečuje potrebo po daljšanju mišic za ohranjanje zdravega telesa in duha. Napetost in stres lahko povzročita občutek nervoze, zato je ključno, da se naučimo učinkovitega daljšanja mišic.
Raztezanje mišic:
Raztezanje je najbolj prepoznaven način daljšanja mišic, vendar je tudi pogosto najmanj prijeten in tudi najmanj učinkovit. Lahko ga izvajamo zavestno ali podzavestno. Raztezanje je način, kako mnogi ljudje skušajo doseči sprostitev mišic. Vendar pa je pomembno vedeti, da raztezanje ni enako sprostitvi mišic. Pri raztezanju mišic dejansko ustvarjamo napetost, saj skušamo mišico raztegniti v njeno mejo, kar pogosto povzroči nelagodje in bolečino oz. raztezalni refleks. To lahko vodi v začasno olajšanje, vendar ne prinaša dolgoročnih sprememb. Gre za vaje, ki jih običajno izvajamo pred ali po vadbi, da preprečimo poškodbe in izboljšamo prožnost (npr.: raztezanje stegenskih mišic, kjer potegnemo nogo proti sebi).
Raztezanje mišic samo po sebi ne povečuje sposobnosti sproščanja, ampak nudi le začasno olajšanje. Naravno delovanje mišic je, da se napnejo, ko je treba opraviti delo, in se sprostijo, ko počivamo. Naravno stanje mišice ni, da je raztegnjena, ampak sproščena in pripravljena za delo, ko je to potrebno.
Raztegnjena mišica lahko daje občutek sproščenosti, čeprav to ni res. Zato postane motiv za raztezanje logičen, saj ohranja iluzijo sproščenosti telesa. Vendar to preprečuje pravo sprostitev mišic in njihov optimalen razvoj. Ko nekdo kronično raztegne napete mišice, da bi dosegel občutek sproščenosti, mišice večino časa ne sprosti popolnoma, ampak jih le zmanjša napetost. To omogoča kronično odtujenost telesa od zavesti in preprečuje celostno spremembo in razvoj osebnosti.
Pretegovanje mišic:
Pretegovanje je nekakšen hibrid med raztezanjem in sproščanjem. Njegov glavni namen je obnoviti povezavo med mišicami in živčevjem, še posebej po daljšem obdobju neaktivnosti. Pretegovanje večina živali izvaja podzavestno, medtem ko človek lahko izvaja tako zavestno kot podzavestno. Pretegovanje ima pomembno vlogo pri vzpostavljanju boljšega senzorno-motornega sistema in celostne integracije mišično-živčnega sistema. S pretegovanjem lahko izboljšamo sposobnost nadzora nad mišicami in povečamo zavedanje o telesu. Pretegovanje mišic vključuje gibanje, kjer se mišice aktivno gibljejo skozi celoten obseg gibanja. Cilj je ogreti mišice in pripraviti telo na fizično aktivnost (npr. zjutraj po spanju v postelji, predno vstanemo).
Sproščanje mišic:
Sproščanje mišic je popolnoma zavesten proces. Le zavesten del živčnega sistema lahko zmanjša mišični tonus na nižjo raven, vendar pod pogojem, da ima dostop do senzornih informacij o trenutni mišični napetosti. Dostop do teh informacij je lahko otežen zaradi senzorno-motorične amnezije (SMA) in senzorno-motorične odtujenosti (SMO). Povečanje sposobnosti sprostitve zahteva dolgotrajnejši pristop in celostno spremembo posameznika, saj lahko strah pred zmanjšanim mišičnim tonusom oteži proces sproščanja. Za sproščanje mišic je ključnega pomena, da možgani dobijo informacijo, da je mišica napeta in jo je treba sprostiti. Vendar lahko nekateri pogoji vplivajo na te signale, kar pomeni, da se ne zavedamo, da so naše mišice napete, čeprav bi morale biti sproščene (na primer med spanjem).
Ko mišico sprostimo, zmanjšamo njen tonus (napetost) in spremenimo signal, ki ga možgani pošiljajo mišici. Mišica se tako sprosti in porabi minimalno energijo. Sproščanje mišic zahteva energijo, zato je težko sprostiti mišice, ko smo zelo utrujeni. Pogosto je to glavni razlog, da se ljudje preveč utrujajo z delom ali športom, saj preprečuje sprostitev mišic in spremembe v telesu, ki jih omogoča sprostitev skeletnih mišic. Sproščena mišica doseže svoj najvišji potencial in optimalno pretvorbo energije.
Zakaj je pomembno sproščanje mišic?
Višja sproščenost mišičnega tonusa vodi v boljše čutenje telesa in okolice. V tem stanju smo bolj v parasimpatičnem stanju živčnega sistema, kar poveča našo zmožnost zaznavanja senzornih informacij iz notranjosti in okolice. Sproščeni posameznik je bolj avtentičen in spontan v izražanju, kar lahko močno vpliva na okolico in ustvari spremembe v odnosih. Vendar pa visoka sproščenost mišic ne ustreza vedno družbenim normam, saj lahko povzroči nelagodje v okolju, ki ni navajeno takšnega izražanja. Večja sproščenost prinese za sabo več avtentičnosti in spontanosti vedenja, ki pa zahteva višjo čustveno zrelost, učinkovitost in kreativnost, da je vedenje odgovorno in da z njim ne škodujemo sebi ali okolju.
Raztezanje vs. sproščanje:
Raztezanje in sproščanje imata različne učinke na mišice in živčni sistem. Medtem ko raztezanje ustvarja dodatno napetost v mišicah in zahteva več energije, sproščanje zmanjša jakost živčnih signalov, kar omogoči mišicam sprostitev in učinkovitejše daljšanje. Sproščanje mišic je bolj učinkovit način daljšanja mišic, saj ne povzroča bolečine in ne zahteva dodatne energije. Prav tako sproščanje mišic omogoča boljši spanec in povečuje sposobnost izražanja močnih čustev, kar je koristno pri spoprijemanju z različnimi izzivi v življenju. Sproščanje mišic aktivira parasimpatično stanje avtonomnega živčnega sistema, raztezanja pa pogosto vodi v obrambni odziv simpatičnega stanja avtonomnega živčnega sistema. Sproščanje nas dolgoročno pomirja, raztezanje pa ima kratkotrajni učinek in je dolgoročno v večini primerov celo škodljivo.
AEQ je aktiven proces učenja, ki omogoča sprostitev mišic in izboljšanje zavedanja o stanju mišic v zavestnem delu uma. AEQ vaje omogočajo, da se mišice sprostijo na način, ki temelji na spremembah in ukazih živčnega sistema. To omogoča boljše delovanje mišic in njihovo sodelovanje. AEQ vpliva na senzorno-motorno povratno zanko in izboljšuje natančnost čutenja telesa ter zmanjšuje vpliv lažne intuicije. Za takšno delovanje pa je potrebno imeti dovolj visoko čustveno zrelost in učinkovitost, kar je pomemben del učenja AEQ metode na višjih stopnjah, ravno visoka čustvena zrelost omogoča zmanjševanje strahu pred sproščenostjo in odprave alergije na sproščanje ter postopno odpravo anhedonije (sposobnost doživljanja užitka ali veselja v dejavnostih, ki posamezniku prinašajo zadovoljstvo).